Vsa vprašanja in odgovori o zavarovanjih, bančništvu in elektriki na enem mestu

PRIMERJAJTE 10 dobaviteljev elektrike na varcuj24.si in privarčujte 100 EUR

Slovenija med najboljšimi! Na žalost le po obdavčitvi dela

SOBOTA, 12. april 2014

Študija OECD je pokazala, da je med 34 državami v študiji, Slovenija na 10. mestu po obdavčitvi dela. Povprečna obdavčitev dela v Sloveniji je 42,3%. Delavci rabijo več neto od bruto plače, ki jo dobijo. Na žalost se nam zaradi gospodarske politike države v prihodnosti obetajo le še višji davki.

OECD je skupnost najrazvitejših 34 držav sveta

OECD je kratica za Organizacijo za gospodarsko rast in sodelovanje. OECD je mednarodna gospodarska organizacija razvitih držav, ki temeljo na demokraciji in svobodnem trgu. 

Razvrstitev držav članic OECD po obdavčitvi dela v letu 2013

Obdavčitev je izračunana na zaposlenega, ki je samski in prejema povprečno plačo v državi. 

Država Obdavčitev dela
Belgija 55,8%
Nemčija 49,3%
Avstrija 49,1%
Madžarska 49,0%
Francija 48,9%
Italija 47,8%
Finska 43,1%
Švedska 42,9%
Češka 42,4%
Slovenija 42,3%
Grčija 41,6%
Portugalska 41,1%
Slovaška 41,1%
Španija 40,7%
Estonija 39,9%
Turčija 38,6%
Danska 38,2%
Norveška 37,3%
Luksemburg 37,0%
Nizozemska 36,9%
Povprečje OECD članic 35,9%
Poljska 35,6%
Islandija 33,4%
Japonska 31,6%
Velika Britanija 31,5%
ZDA 31,3%
Kanada 31,1%
Avstralija 27,4%
Irska 26,6%
Švica 22,0%
Južna Koreja 21,4%
Izrael 20,7%
Mehika 19,2%
Nova Zelandija 16,9%
Čile 7,0%

 

Primerjava cen zavarovanj, bančnih računov, kreditnih kartic, depozitov, ponudnikov elektrike in še več na Varčuj24

 

Pri obdavčitvi družine z dvema otrokoma je Slovenija rahlo pod povprečjem članic OECD

OECD je objavila tudi študijo v primeru družine, kjer je samo eden izmed staršev zaposlen. Družina ima dva otroka. V tem primeru je Slovenija pri obdavčitvi pod povprečjem članic OECD.

Zakaj sta Nemčija in Avstrija na vrhu te lestvice in na vrhu lestvice najbolj uspešnih gospodarstev

Tako v Nemčiji in Avstriji se že dlje časa poziva politiko na znižanje obdavčitev. Zakaj lahko nemška in avstrijska podjetja kljub tem obdavčitvam tako dobro poslujejo? Glavni razlog so dolgoletna vlaganja v razvoj podjetij, v patente, v blagovne znamke, v prodajo na svetovnih trgih,.. Enostavno rečeno, rabimo tisoče podjetij kot so Akrapovič, Pipistrel in podobnih. In potem bomo tudi zmožni plačati višje davke in še naprej imeti močno gospodarstvo. Taka podjetja rabijo dober ekosistem in leta da se razvijajo.

Stroški obresti divjajo

Letos bomo plačali 13% proračunskih prihodkov le za plačilo obresti. Ob tem je za letos napovedan proračunski primanjkljaj 1 milijarda evrov. Po rebalansu, ki je še bil vsako leto bo se ta znesek še povečal. In država se bo ponovno zadolžila in še povečala stroške obresti v prihodnjih letih.

Javni dolg postaja nevzdržen

Rast javnega dolga predstavlja ogromno dolgoročno težavo in tveganje za Slovenijo. Tveganja ob morebitni rasti obrestnih mer zaradi poslabšanja gospodarskega stanja v evro območju bi pomenilo za Slovenijo ob trenutni zadolženosti in proračunskemu primanjkljaju zagato iz katere se najverjetneje več ne bi rešili sami. Ampak bi morali zaprositi za mednarodno denarno pomoč, tako imenovano trojko. Še leta 2008 je znašal javni dolg 22% BDP. Leta 2011 46,9% BDP. Za leto 2014 pa Mednarodni denarni sklad pričakuje, da bo znašal 77,7% BDP. Statistični urad Republike Slovenije pričakuje, da bo celo presegel 80% BDP.

Slovenija na drugem mestu po zadolženosti v regiji

V prvem polletju 2013 je po podatkih Eurostata znašal javni dolg EU 86,8%. Vzhodno Evropske države so precej pod povprečjem tistih iz Zahodne Evrope. Velika razlika je v tem, da si lahko države iz Zahodne Evrope same posojajo denar. Imajo razvite finančne institucije, kot so banke, vzajemni skladi in drugo. Pri tem je pomemben tako imenovan home bias, prevedeno v preferiranje domačega oziroma poznanega. In Slovenija bo zato na trgu ob morebitni večji krizi na kapitalskih trgih plačevala precej več. Slovenija je trenutno po razmerju zadolženosti še pod povprečjem EU, ampak precej nad drugimi državami regije. Izjema je le Madžarska, kjer je razmerje med javnim dolgom in BDP na koncu leta 2013 znašalo 79%. Vendar je razlika glede na Slovenije, da je prišlo do padca tega razmerja glede na leto 2012, ko je znašalo razmerje še 80,2%.

Slovenija je v postopku odprave presežnega proračunskega primanjkljaja

Povzeto rečeno bomo morali do leta 2017 trajno privarčevati okrog 700 milijonov evrov. Proračunski izdatki bodo od 2017 naprej tako letno znižani za ta znesek ali se bodo proračunski prihodki povečali za ta znesek. Seveda je tudi možna kombinacija. Trenutno napovedani proračunski prihodki za leto 2014 so 8,6 milijarde evrov.

Čudežna gospodarska rast ali davek na davek 

Tako pridemo do tega kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih. V krizi je prvi korak, ki se ga stori je, da se preveri kje se lahko pri sebi privarčuje. Potem sledijo strukturne reforme, ki se jih ni imelo moči izpeljati v dobrih gospodarskih časih. Država ni storila na tem skorajda nič. Skoraj vse breme se je prelevilo na nove davke. Ob tem je proračunski primanjkljaj še vedno milijarden. V prihodnjih letih bo prišel račun za trenutno gospodarsko politiko države. Večja plačila obresti in potrebno znižanje proračunskega primanjkljaja. Če ne bo čudežne gospodarske rasti, okrog 3-4%, kar bi res bil čudež glede na trenutno izhodišče lahko pričakujemo davek na zrak, ali davek na davek ali katere podobne izume.

Primerjava cen zavarovanj, bančnih računov, kreditnih kartic, depozitov, ponudnikov elektrike in še več na Varčuj24

Viri: OECD, SURS

 

Možnosti