Vsa vprašanja in odgovori o zavarovanjih, bančništvu in elektriki na enem mestu

PRIMERJAJTE 10 dobaviteljev elektrike na varcuj24.si in privarčujte 100 EUR

Težave s krediti v švicarskih frankih

SOBOTA, 17. januar 2015

Rast švicarskega franka napram evru je sprožila velik potres na finančnih tržiščih. V Sloveniji predstavlja rast švicarskega franka največjo težavo za imetnike kreditov v frankih. Tako je v enem dnevu prišlo do povečanja preostalega dela odplačila kredita za preko 15%. V nadaljevanju bomo opisali situacijo in možnosti za kreditojemalce.

Datum objave: 17.1.2015. Članek se osvežuje ob pomembnih novih podatkih.

Zakaj so se jemali krediti v švicarskem franku?

Pri odločitvah o kreditih pred finančno krizo je najbolj pomemben podatek bil koliko je potrebno plačati nazaj. Kakšno so mesečne anuitete. In po tem kriteriju je bil kredit v švicarskem franku zelo zanimiv. Vendar je ta izračun temeljil na fiksnem razmerju franka proti evru. In potem se je zgodila finančna kriza in nič več stabilnosti. Švicarski frank je pridobival na vrednosti v primerjavi z evrom. Razlog je, karikirano rečeno, da bi bili vsi Švica. Nihče ni želel biti Grčija. To se je potem kazalo v tem, kam se je zatekal denar. In če je več povpraševanja je višja vrednost tiste valute. Švicarska centralna banka je ukrepala septembra 2011 in je omejila prosto gibanje tečaja z mejo pri 1,2 franka za evro. To je bil prvi ukrep, s katerim so si posojilojemalci v švicarskih frankih lahko oddahnili do 15.1.2015.

Krediti v švicarskih frankih so bila stava na valuto in ne kredit

Kredit v tuji valuti ni kredit. To je stava na gibanje valute + kredit. In ker pri valuti kreditojemalec ni nič zavarovan (niti plače ne prejema v švicarskih frankih) je to ogromno tveganje. Razlog za odločitve za posojilo v tuji valuti je bil seveda matematičen. Hipotetično izračunan znesek odplačila in mesečnega obroka je bil precej nižji kot v evrih. Tisti, ki so imele depozite v švicarskih frankih so prav tako igrali valutno igro. So jo pa za razliko od kreditojemalcev dobili.

Kaj se je zgodilo 15.1.2015?

15.1.2015 je Švicarska centralna banka nenadoma in brez napovedi umaknila podporo franku pri 1,2 franka za evro. S preko tri letnim obdobjem te meje je Švicarska centralna banka omogočila podjetjem, da se prilagodijo in optimizirajo stroške. Glede na gibanja valut in gospodarska stanja določenih držav se je Švicarska centralna odločila, da podpora tečaju ekonomsko ni več upravičena. S spremembo razmer, kot je napovedano večje ukrepanje Evropske centralne banke in drugih razmer bi Švicarska centralna banka tvegala izgubo nadzora nad monetarne politiko, če bi nadaljevala s tako politiko tečaja napram evru. 

Sledi valutni boj s ciljem šibkejše valute

Potem, ko sedaj več ni podpore tečaju bo potekal boj za to katera valuta bo manj privlačna. Cilj obeh centralnih bank, tako Švicarske kot Evropske ni močna valuta. Tako so uvedene negativne obrestne mere na sredstva pri centralni banki, govor bankirjev bo v smeri šibkejše valute. Kdo bo na koncu zmagal? Območje evra je še vedno v velikih gospodarskih težavah. Posledično bo kljub veliki rasti švicarskega franka še vedno velik pritisk na podražitev švicarskega franka. In to vsaj tako dolgo dokler bodo Grčija in druge države evro območja v veliki gospodarski krizi.

Kakšno bi naj bilo trenutno realno razmerje EUR/CHF

Valutni trgi spadajajo med najbolj likvidne in trgovane trge na svetu. Posledično so prisotna velika nihanja in ekstremi. Eden izmed načinov določanja razmerij med valutami je pariteta kupne moči. Pariteta kupne moči prevaja podatke različnih držav v primerljive, realne vrednosti, to je vrednosti, izražene v enotni valuti in na enotni ravni cen. Tako se dobijo preprosta razmerja cen posameznih proizvodov in storitev med državami.

Pariteta kupne moči kaže, da bi naj bil trenutni tečaj okrog 1,25 franka za evro. Večino časa se giblje razmerje EUR/CHF znotraj 1 standardnega odklona navzgor in navzdol. Kot je razvidno iz slike pa so vmes tudi daljša obdobja odklona v eno ali drugo smer. Za imetnike kreditov v frankih je negativen tudi splošen trend. In sicer tudi po pariteti kupne moči vrednost franka v zadnjih 25 letih močno narašča.

Glede na negotovosti in brez ukrepanja centralnih bank s kupovanjem druge valute lahko pride v naslednjih letih (dokler bo trajala gospodarska kriza) do velikih nihanj in ekstremnih vrednosti.

Kaj lahko storijo kreditojemalci?

Pogovor z banko

Prvi ukrep je vsekakor pogovor z banko. Prikaz trenutnega stanja, možnosti in drugo. V primeru rednih odplačil kredita bo banka tudi vsaj do neke meje, ki jo ima, pripravljena na sodelovanje. Možnosti je več. Ena izmed njih je zamenjava kredita iz franka v evre. Potem podaljšanje časovne dobe kredita. Moratorij na plačilo za določeno obdobje. V primeru dogodovora z banko je lahko pričakovati, da se prevzame celotno breme višjega zneska kredita na sebe. Banka se bo verjetno odpovedala samo delu svojih stroškov pri zamenjavi kredita v evre,... V primeru odlčitve zamenjave kredita v evre je pomemebno vedeti, da je euribor višji kot libor in da bo sedaj višji pribitek kot pri starem kreditu. V Avstriji je bilo več dobljenih tožb, da banke ne smejo prisiliti kreditojemalce v zamenjavo kredita iz frankov v evre in tudi, da ne smejo zahtevati dodatnih jamstev zaradi povečanja zneska kredita. V Avstriji ponujajo banke zamenjavo kredita v evrski kredit brez stroškov z 2,5% fiksno obrestno mero (Bank Austria/UniCredit). 

Potrebno se je zavedati, da banke niso zaslužile na spremembi valutnega gibanja saj imajo banke zaprto pozicijo na gibanje valute. Ta situacija je za banke prav tako zelo negativna, saj se bo zaslužek bank (stroški odobritve kredita, pribitek,..) izničil z neplačevanjem kreditnih obveznosti kreditojemalcev in posledično večjimi odpisi slabih kreditov. V primeru, da bodo banke prevzele del stroškov pa bo izguba na teh kreditih še samo toliko večja. Pri tem se poraja vprašanje zakaj so sploh banke ponujale kredite v tuji valuti. Razlogov je več; prvi je da si je zaradi nižjih stroškov lahko privoščilo kredite v frankih več ljudi, zaradi premalo zavedanja tveganja je bilo veliko povpraševanja po teh kreditih, te kredite je ponujala konkurenca in posledično to pomeni, da banke ne bi dosegle svojih zastavljenih letnih ciljev prihodkov, dobička...

Vendar so se banke, ki so ponujale te kredite ob tem pokazale enako nepremišljene kot kreditojemalci. Sicer so se banke valutne zavarovale. Možnosti, ki so jih imele na voljo so bili depoziti v švicarskih frankih, posoja s strani banke matere, kar je verjetno predstavljalo manjši del zavarovanja. Največji del zavarovanja je predstavljal tako imenovani valutni swap. Kjer se je zamenjala valuta glavnice z nasprotjo stranjo v pogodbi. Vendar, ker je padec tečaja ogromen je sedaj to valutno zavarovanje za banko vprašljivo saj eden od sodelujočih v celotnem procesu, to so kreditojemalci verjetno ne bodo mogli poplačati rast švicarskega franka. In posledično se bo povišal del slabih kreditov. Valutno zavarovanje ni bilo na voljo in ni bilo niti smiselno za kreditojemalce s strani banke, saj bi bil potem strošek kredita zelo verjetno višji kot v evrih. Valutna zavarovanja stanejo precej in je potrebno biti poznavalec, da veš kako in kaj. Na koncu bodo na teh kreditih izgubili vsi udeleženci. Edino vprašanje je kako se bo izguba porazdelila. Oseba, ki je začela popularizirat kredite v tuji valuti v Avstriji je po teh dogodkih izjavila, da ti krediti nikoli ne bi smeli namenjeni potrošnikom ampak samo podjetjem (ki imajo večje finančno znanje se zaščititi pred tveganji).

Povezava imetnikov kreditov v frankih v združenje/društvo

Skupinski nastop in pritisk na državo, da prisili banke v kompromisno rešitev. Tudi zadnji dogodki v Sloveniji kažejo na to, da je uspeh določene stvari odvisen od moči. In imetniki kreditov v frankih, če stopijo skupaj imajo moč. Že zaradi tega, ker jih je veliko. Ustanovitev združenja, pritisk na politike, javni pozivi bankam,... To lahko pripomore temu, da bodo banke pripravljene na določen dogovor.

Društvo "Združenje frank" je bilo ustanovljeno 27.1.2015.

Pritisk na banko

V Sloveniji še ni prišlo do tožbe zaradi kredita v švicarskih frankih. Kot je dejal Mitja Gaspari, guverner Banke Slovenije v obdobju velike ekspanzije kreditov v frankih v komentarju za Dnevnik.

Banke za to ne morejo nositi odgovornosti. Zelo verjetno pa so vsaj nekatere krive tega, da so posojilojemalcem slabo razložile potencialna tveganja. A na koncu velja, da se vsak odloči po lastni vesti, pravi Gaspari in dodaja: »Nekateri bi zdaj radi lastne napake zvalili na druge.«

Če so banke slabo razložile tveganje imajo tudi del krivde. A je to dovolj, da prevzamejo tudi del izgube? Hrvaško združenje bank (HUB) je sporočilo na primer, da se trajna rešitev mora najti v delitvi stroškov med vsemi udeleženci teh kreditov. Torej tudi bankami.  

Zveza potrošnikov Slovenije je državo pozvala, naj potrošnike zaščiti pred gibanjem valutnih tečajev.

Varčuj24 je že v preteklosti opozarjal na težave glede kreditov v švicarskih frankih.

Najbolj izpostavljene države kreditom v frankih so Madžarska, Poljska, Hrvaška,..

Veliki deleži kreditov v švicarskih frankih je na Madžarskem, Poljskem, Hrvaški, Srbiji... Torej predvsem Vzhodna in Jugovhodna Evropa. V Sloveniji je od skupne števila kreditov okrog 10% kreditov gospodinjstev v švicarskih frankih. V Srbiji je 8,5% vseh kreditov v znesku 1,1 milijarde evrov v švicarskih frankih. V Avstriji je trenutno 154 tisoč kreditov v švicarskih frankih v znesku 30 milijard evrov. 

Kako so določene države rešile težave?

Ker gre za zelo veliko ljudi dajo to tej skupini ljudi moč in politiki strah pred socialnimi nemiri. Na Madžarskem, kjer je bilo kar 2/3 kreditov vseh kreditov v frankih so rešili težave konec preteklega leta. Najprej z državno odločbo, ki jo je potem potrdilo vrhovno sodišče. Krediti so se konvertirali iz frankov po tečaju, ki je bil nižji kot je bil tržni tečaj. Banke, ki so dajale kredite so prevzele izgube na račun tečaja.

Na Hrvaškem je vlada sprejela zakon, s katerim bo tečaj franka za leto dni fiksiran na raven pred to rastjo franka 15.1.2015. Izgubo na račun tečaja v tem obdobju bodo morale prevzeti banke. Po enem letu bo ponovno prišlo do odločitve kako naprej.

V Srbiji je Združenje bank Srbije napovedalo, da so banke pripravljene prevzeti del stroškov za rešitev nastale situacije.

V Romuniji bo po novi odločbi država pomagala tistim kreditojemalcem v švicarskih frankih, ki imajo mesečno plačo nižjo kot 665 evrov. Tako bo kar 3/4 vse kreditojemalcev v švicarskih frankih dobilo državno pomoč. Znesek državne pomoči se bo povišal. Banke same pa so se odločile za znižanje obrestne mere ali celo za kratkoročno zamrznitev tečaja na raven pred zadnjo rastjo švicarskega franka. Še vedno pa je v igri zamenjava kreditov v evrske ob tečaju, ki je nižji kot je trenutni tržni tečaj švicarskega franka.

V Avstriji je bilo več tožb in vse več tožb se napoveduje na računa tega, da banke niso posredovale dovolj informacij kreditojemalcem glede odločitve kredita v frankih. Bolj odmevna je bila zmaga na sodišču kreditojemalke, kateri je finančne svetovalka svetovala zamenjavo že obstoječega kredita v evrih v švicarske franke.

Poljska centralna banka je sporočila, da bodo potrebni izredni ukrepi glede kreditov v švicarskih frankih. Eden izmed predlogov za pomoč imetnikom kreditov je, da bi se obrestne mere znižale. Banke se upirajo, da bi podale naprej negativen libor posojilojemalcem. Samo del bank posreduje naprej kreditojemalcem negativen libor, ostale so se ustaile pri 0%. Ker so obrestne mere sestavljene iz pribitka in liborja se tako v primeru negativnega liborja obrestne mere precej znižujejo. Država opozarja na asimetrijo poznavanja finančnih produktov med bankami in posojilojemalci. Vendar v tem trenutku ni predvidenih ukrepov s katerimi bi banke prevzele del izgub zaradi gibanja valute. V številnih poljskih mestih so imetniki kreditov protestirali na mestnih trgih zaradi kreditov v švicarskih frankih.

Zakaj lahko kreditojemalci pritisnejo na banke in državo?

Osnovni razlog je, da jih je precej in da poskušajo utemeljiti, da banke niso dovolj predstavile vseh možnosti in nevarnosti kreditov. Banke bodo v prihodnosti precej bolj opozorjale, opominjale, predstavljale priložnosti in nevarnosti njihovih produktov. Banke so tudi v tem primeru predstavile kredit ampak je vprašanje ali dovolj dobro in jasno. In prav v tem leži priložnost kreditojemalcev, da banke zaradi tega tudi prevzamejo del izgube. Kreditojemalci v primeru, da bi zaslužili na gibanju valute, to je da bi se evro okrepil napram franku ne bi razlike plačali državi ali banki. Prav tako so bili kreditojemalci v švicarskih frankih zaradi nižjega pribitka in liborja kot euriborja v prednosti pred kreditojemalci v evrih vse do trenutka rasti švicarskega franka. Trenutno, ker je to prva taka in tako velika situacija so v nekaterih državah bile banke prisiljene prevzeti del izgube. V prihodnosti se bodo banke za te primere še precej bolj zaščitile.

 

 

Možnosti