Vsa vprašanja in odgovori o zavarovanjih, bančništvu in elektriki na enem mestu

PRIMERJAJTE 10 dobaviteljev elektrike na varcuj24.si in privarčujte 100 EUR

Kaj prinaša zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev

SREDA, 8. april 2020

Konec meseca marca 2020 je bil sprejet zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev. V nadaljevanju predstavljamo glavne značilnosti zakona.

Primerjava cen elektrike glede na doseženo ceno v akciji Zamenjaj in prihrani

Odlog plačila obveznosti

Glavna postavka zakona je odlog plačila obveznosti kreditojemalcem. ˝Banka ali hranilnica, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnica banke države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in ki v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo, lahko opravlja bančne storitve na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: banka), odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev v skladu z določbami tega člena in 3. člena tega zakona, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije virusa še niso zapadle v plačilo. Kreditojemalec iz prejšnjega odstavka naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije virusa. Fizična oseba lahko ugotovi in utemelji, da zaradi okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, začasno ne more zagotavljati poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko, ter v ta namen predloži opis dejstev in okoliščin, povezanih s posledicami epidemije virusa, ki so vplivale na njen finančni položaj.˝ To pomeni, da pride do moratorija plačila za 12 mesecev.

Značilnosti odloga plačila obveznosti

Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. Odlog plačila ne vpliva na izračun višine posameznega obroka v skladu s kreditno pogodbo. Banka in kreditojemalec o odlogu plačila skleneta aneks h kreditni pogodbi, ki upošteva značilnosti odloga plačila iz prejšnjega odstavka, razen za kreditne pogodbe iz sedmega odstavka 2. člena tega zakona.

Pojasnila Banke Slovenije

Banka Slovenije je dodala dodatna pojasnila zakona za banke in hranilnice.

Ali je vključen tudi leasing in možnost prekoračitve stanja na plačilnem računu? ZIUOPOK ne opredeljuje, kaj je kreditna pogodba, v zvezi s katero je mogoče zaprositi za odlog plačila obveznosti. Zato so za odgovor na to vprašanje relevantni drugi predpisi: splošno kreditno pogodbo ureja Zakon o obligacijskih razmerjih ali krajše ZOR, potrošniško kreditno pogodbo pa Zakon o potrošniških kreditih ali krajše ZPotK-2. Potrošniška kreditna pogodba po ZPotK-2 med drugim zajema tudi finančni zakup potrošnika ali leasing in dovoljeno možnost prekoračitve stanja na plačilnem računu potrošnika. S tem pa bankam ni onemogočeno odobravanje odlogov plačila obveznosti (tako poslovnim subjektom kot potrošnikom) tudi za druge vrste bančnih produktov, ki ne zapadejo pod definicijo kreditne pogodbe po 1065. členu ZOR ali ZPotK-2, v skladu z njihovimi notranjimi pravili.

Ali zakon velja za leasing družbe? Ne. ZIUOPOK ne velja za leasing družbe, ampak le za banke in hranilnice, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji, ali podružnice bank države članice, ki ima sedež v Republiki Sloveniji.

Ali se lahko banka in kreditojemalec dogovorita za krajši ali daljši rok odloga? Da. Banka in kreditojemalec se lahko sporazumno dogovorita o krajšem ali daljšem obdobju odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, če je to za kreditojemalca ugodnejše in če to želi. Prav tako se lahko sporazumno dogovorita o drugačnih značilnostih odloga plačila. Tudi takšni dogovori se štejejo kot ukrepi, sklenjeni na podlagi interventnega zakona.

Ali lahko banka zaračuna stroške za odlog ? Lahko odlog pogojuje z drugimi pogoji? Zakon ne vsebuje določb glede stroškov odobritve odloga in sklenitve aneksa h kreditni pogodbi, zato ni pravne podlage za prepoved zaračunavanja nadomestil, ki bi jih banke določile s cenikom/tarifo za obravnavo zahtev za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe. Poslovne banke pa pozivamo, naj v cenikih/tarifah zaradi obravnave vlog za odlog plačila določijo na dejanskih stroških osnovana razumna nadomestila, saj namen ZIUOPOK ni omogočiti zvišanje neobrestnih prihodkov na račun izrednih okoliščin. Vsebina aneksa je rezultat izražanja svobodne volje obeh pogodbenih strank. Vendar pa morebitne dodatne nerazumne zahteve banke, zaradi česar (upravičen) odlog plačila ne bi bil operacionaliziran, niso v skladu z zakonom. V skrajnem primeru bi Banka Slovenije kot nadzornik lahko štela, da banka kreditojemalcu, ki je utemeljil razloge ali izkazal izpolnjevanje pogoja, ni odobrila odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe, s čemer bi storila prekršek po ZIUOPOK.

Kako je urejeno vprašanje višine obrokov? Kako je z obračunavanjem? Kdaj v plačilo zapadejo odložene obresti? Z dopolnitvijo 5. člena ZIUOPOK je nedvoumno določeno, da se kreditojemalcu odloži le plačilo še nezapadle glavnice, medtem ko se obresti obračunavajo naprej po redni obrestni meri, dogovorjeni ob sklenitvi kreditne pogodbe. Na željo kreditojemalca je mogoče dogovoriti tudi sprotno plačilo obresti v času trajanja odloga plačila. Drugačna ureditev bi namreč pomenila delni odpis obveznosti kreditojemalca, kar pa ni namen zakona.

Kaj se zgodi po končanem odlogu? Po izteku obdobja odloga plačila prvi odloženi obrok zapade v plačilo 12 mesecev kasneje, kot je bilo dogovorjeno v prvotni kreditni pogodbi. To pomeni, da se plačilo vsake posamezne obveznosti zamakne za 12 mesecev. Na primer, če bi posamezne obveznosti zapadle v plačilo 30. 6. 2020, 30. 9. 2020, 31. 12. 2020 in 31. 3. 2021, bodo po odlogu zapadle na 30. 6. 2021, 30. 9. 2021, 31. 12. 2021 in 31. 3. 2022. Lahko pa se kreditojemalec in banka sporazumno dogovorita za rok plačila obveznosti, ki je za kreditojemalca ugodnejši.

Kako fizična oseba utemeljuje in izkazuje svojo nezmožnost poplačila obveznosti po kreditni pogodbi z banko? ZIUOPOK ne predpisuje posebne vloge ali zahteve za odlog plačila, zato je to stvar dogovora med banko in kreditojemalcem. Navedeno velja tako za način posredovanja izjave kot tudi za opredelitev natančnejše vsebine in dokazil, ki jih bo banka upoštevala pri odobritvi. Pri tem pa mora banka ostati v zakonskem okviru in kreditojemalcem ne sme postavljati nerazumnih zahtev.

Ali ZIUOPOK velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene ali odobrene v obdobju veljavnosti tega zakona? Da, ZIUOPOK se uporablja tudi v teh primerih, če se kreditojemalec odloči, da bo izkoristil možnost, ki mu jo zakon ponuja. Vendar mora tudi v tem primeru utemeljiti nezmožnost zagotavljanja poplačila obveznosti zaradi epidemije novega koronavirusa, razen v kolikor mu je bilo z vladnim ali občinskim odlokom prepovedano opravljanje dejavnosti. Slednje ne pomeni, da banka tudi nov kredit odobri avtomatsko. V kolikor kredit odobri, pa je do odloga v primeru omenjenega odloka stranka upravičena avtomatsko.

Viri podatkov: Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK); Komentarji Banke Slovenije

O Varčuj24

Varčuj24 je spletna stran za primerjavo ponudb zavarovalnic, bank in distributerjev elektrike. Spletno stran ustvarjamo s ciljem, da pripomoremo potrošnikom k boljšim in bolj ugodnim odločitvam glede produktov kot so zavarovanja, depoziti, paketi elektrike in drugo. Želimo prikazati številke za marketingom ponudnikov. Mnoga leta so bile tile trgi popolnoma nepregledni. Vsekakor je čas, da se to spremeni. Temu poskušamo pridodati tudi mi. Ob primerjavi ponudnikov lahko letno privarčujete tudi več kot 500 evrov pri fiksnih stroških.

Možnosti