Vsa vprašanja in odgovori o zavarovanjih, bančništvu in elektriki na enem mestu

PRIMERJAJTE 10 dobaviteljev elektrike na varcuj24.si in privarčujte 100 EUR

Kaj se dogaja v bankah pri depozitih, bančnih računih, kreditih, kreditnih karticah

NEDELJA, 11. november 2018

V zadnjem letu smo priča številnim podražitvam pri bančnih računih. Pri depozitih smo še vedno priča zelo nizkim obrestnim meram. Nekatere banke so še dodatno znižale obrestne mere v zadnjem letu. Pri kreditih postajajo banke bolj previdne. Smo pa priča veliki rasti potrošniških kreditov, ki so za banke precej bolj dobičkonosni kot staNovanjski krediti.

Informativni izračun elektrike v 2018

Obrestne mere pri depozitih so še vedno zelo nizke

V zadnjem letu ni večjih sprememb pri obrestnih merah na depozite. Potem, ko smo bili priča velikemu padcu obrestnih mer v preteklih letih so obrestne mere v zadnjem letu precej stabilne. Določene banke so še dodatno znižale obrestne mere in so blizu 0%. Tako, da je precejšnja razlika med obrestnimi merami, ki jih ponujajo banke. Pri tem je Evropska centralna banka z ničelno ključno obrestno mero ključna za tako politiko bank. Če se upošteva rast inflacije na 2% na letni ravni tako varčevalci izgubljajo realno na vrednosti. Strategija ničelnih obrestnih mer je namenjena predvsem stabilizaciji in pomoči podjetjem, bankam in državam. Varčevalci tako realno izgubljajo na vrednosti svojega premoženja. Posledično je prišlo do visoke rasti cen nepremičnin, delnicah na borzah vrednostih papirjev saj se iščejo naložbe z donosom. ECB ne napoveduje višjih obrestnih mer do zadnjega četrtletja 2019. V septembru do decembru 2019 se pričakuje prvo zvišanje ključne obrestne mere. V ZDA je že prišlo do večih zvišanj ključne obrestne mere (2,25% - prvo zvišanje konec leta 2015).

Banke veselo zvišujejo stroške transkacijskih računov

S tem, ko se je absolutni znesek kreditov v bankah zniževal so padali tudi dobički bank. Banke so se lahko financirale zastonj oziroma skoraj zastonj so pa dobivale še naprej dobre obrestne mere pri kreditih. Se pa je znesek novih kreditov močno zniževal v preteklih letih. Tako so banke iskale nove načine za prihodke. Fiksni del stroškov za potrošnike, stroški bančnega računa so se tako dražili, ker so banke računale na pasivnost potrošnikov. Neobrestni prihodki, tako imenovane opravnine v izkazih poslovnih bank se povečujejo v zadnjih letih. V zadnjem letu je veliko bank podražilo skoraj vse kar je povezano na bančni račun: vodenja bančnega računa, elektronsko bančništvo, direktni in trajni nalog, elektronska plačila, in drugo.

Pri kreditih banke vse bolj spodbujajo potrošniške kredite, kjer so njihovi dobički višji. Pri stanovanjskih kreditih se počasi omejuje delež fiksnih kreditov.

Potrošniški krediti postajajo vse daljši, tudi 12 let in omogočajo vse višje zneske, tudi 35 tisoč evrov. Obrestne mere pri potrošniških kreditih so precej višje (tudi 6,5%) kot pri stanovanjskih kreditih (do 3%) in posledično omogočajo bankam višje dobičke. Seveda se povečujejo tudi tveganja za banke ampak so banke v krizi ugotovile, da so krediti potrošnikov najmanj tvegani saj so bile slabitve pri teh kreditih daleč najnižje.

O Varčuj24

Varčuj24 je spletna stran za primerjavo ponudb zavarovalnic, bank in distributerjev elektrike. Spletno stran ustvarjamo s ciljem, da pripomoremo potrošnikom k boljšim in bolj ugodnim odločitvam glede produktov kot so zavarovanja, depoziti, paketi elektrike in drugo. Želimo prikazati številke za marketingom ponudnikov. Mnoga leta so bile tile trgi popolnoma nepregledni. Vsekakor je čas, da se to spremeni. Temu poskušamo pridodati tudi mi. Ob primerjavi ponudnikov lahko letno privarčujete tudi več kot 500 evrov pri fiksnih stroških.

Možnosti