Vsa vprašanja in odgovori o zavarovanjih, bančništvu in elektriki na enem mestu

PRIMERJAJTE 10 dobaviteljev elektrike na varcuj24.si in privarčujte 100 EUR

Nizke obrestne mere stanejo Slovence letno več deset milijonov evrov

NEDELJA, 19. julij 2015

Depoziti gospodinjstev v bankah so v mesecu aprilu, 2015 znašali 15,2 milijarde evrov. Denarna politika evropske centralne banke z minimalno ključno obrestno mero (0,05%) je pripeljala do tega, da banke ne plačujejo skoraj več nič za depozite. Trenutno najboljše letne obrestne mere za depozite vezane za eno leto v Sloveniji so pri 0,9%. Če bi se upoštevalo dolgoletno povprečje in bi bile le te obrestne mere okrog 2-3% bi Slovenci pri depozitih, ki jih imajo vezane namesto 15 milijonov lahko pridobili 30 ali 45 milijonov evrov letno. 

Slovenci imamo rade depozite

Slovenci na splošno veljamo kot varčen narod, kar se kaže tudi v znesku depozitov, ki jih imamo na bankah. 15,2 milijarde evrov depozitov gospodinjstev predstavlja ogromen znesek. In sicer predstavlja ta znesek 40% BDP Slovenije. Depoziti gospodinjstev v slovenskih bankah se kljub nizkim obrestnim meram povečujejo. Tako je znesek depozitov še v decembru, 2008 znašal 13,4 milijarde evrov.

Zakaj je prišlo do takega padca obrestnih mer na depozite

Finančna kriza, ki se je razširila leta 2008 iz ZDA na celoten svet je razkrila kaj vse je narobe z gospodarskimi politikami držav. Svetovne centralne banke so videle kot edini način, da ne pride do nove gospodarske depresije, da dajo v obtok čim več denarja in da spustijo obrestne mere do nič. Evropska centralna banka je ključno obrestno mero nazadnje spremenila v mesecu septembru, 2014 na 0,05%. 

Ključna obrestna mera je obrestna mera po kateri se banke lahko zadolžujejo pri centralni banki. Nižja kot je, cenejše je financiranje bank in s tem so lahko cenejši krediti, ki jih dajejo banke. Obenem to seveda pomeni tudi nižje obrestne mere in s tem obresti na depozite.

Zraven nominalnih obrestnih mer je potrebno upoštevati tudi realne obrestne mere in le te kažejo precej bolj pozitivno sliko tudi pri trenutno nizkih nominalnih obrestnih merah

Nizke obrestne mere so prispevale k temu, da je prišlo tudi do precejšnega znižanja inflacije. 

Inflacija predstavlja podražitev dobrin in storitev v določenem časovnem obdobju.

Po zadnjih podatkih je inflacija v mesecu juniju, 2015 na letni ravni znašala -0,7%. To v prevodu pomeni deflacijo, to je, da so se cene košarice v obdobju enega leta znižale za 0,7%. Ob tem, da je obrestna mera na depozit pri 0,9% to skupaj pomeni realno obrestno mero pri 1,6%. Leta 2008 so sicer letne obrestne mere na depozite znašale 4%, vendar je bila inflacija v tem letu 2,1%. Realna obrestna mera je tako znašala 1,9%, kar ni veliko več kot 1,6%. Seveda je ob tem treba verjeti v statistiko, saj trenutno nima veliko ljudi občutka, da živimo v obdobju padanja cen. 

Kdo ima korist od tako nizkih obrestnih mer

Koristi od tako nizkih nominalnih obrestnih mer imajo kreditojemalci, ki plačujejo nižje obresti zaradi nizkega euribor-ja, država, ki se lahko ceneje zadolžuje, banke, ki so močne znižale obrestne mere na depozite, vendar držijo visoke obrestne mere pri kreditih.

Kreditojemalci plačujejo nižje obresti bankam zaradi padca euribor-ja (medbančne obrestne mere). Koliko so nižji obroki je odvisno od tega v kateri fazi odplačevanja so. V začetni fazi predstavljajo obresti velik del obroka in potem vedno manjši. V praksi to pomeni, če se kreditojemalec bliža koncu odplačevanja kredita, potem to znižanje euriborja nima večjega vpliva na njegov obrok.

Kaj pomeni negativen euribor za vaš kredit?

Za banke so seveda nizke obrestne mere zelo pozitivne, saj se lahko ceneje financirajo. Pri tem velik del gospodinjstev sploh ne veže denarja v depozit, ker so obrestne mere tako nizke ampak pusti denar kar na bančnem računu, to je na vlogi na vpogled. In tukaj potem banke šele prav zaslužijo, saj plačajo za ta denar samo 0,01% obrestno mero. Medtem, ko obrestne mere na potrošniški kredit znašajo 4,3% (decembra 2008 pa 6,9%). V letu 2014 so imele fizične osebe pri naši največji banki NLB za 2,4 milijarde evrov vlog na vpogled in za 2,1 milijardi evrov depozitov. Prvo vprašanje ob tem je zakaj so sploh imeli denar pri NLB saj ponuja NLB med najnižje obresti na depozite pri nas. Drugo vprašanje zakaj niso vezali denarja v depozit namesto, da so imeli denar na bančnem računu. Tako so podarili NLB okrog 20 milijonov evrov. 

Za države so nizke obrestne mere seveda odlična novica saj so zadolžene do vratu. Nizke obrestne mere omogočajo državam milijonske prihranke. Slovenija plačuje letno okrog 1,1 milijarde evrov za obresti, medtem ko je pred finančno krizo plačala le 380 milijonov obresti letno. Seveda je to na račun precej višjega dolga kot pred krizo. Javni dolg Slovenije se je povečal iz pred kriznih 20% BDP na 80% BDP. Tako je jasna računica, da bi ob enakih nominalnih obrestnih merah plačevala 1,5 milijarde evrov obresti letno. Tako pa plačuje samo 1,1 milijardo. Razlika je ogromnih 400 milijonov evrov.

Kaj lahko pričakujemo glede obrestnih mer v prihodnjih letih

Dokler bo gospodarska situacija tako negotova kot je, dokler bo v medijih prevladovala Grčija in druge država s slabim gospodarskim stanjem, tako dolgo bodo obrestne mere še naprej tako nizke. ZDA, ki imajo precej boljše gospodarske razmere, in so se precej hitreje gospodarsko pobrale kot EU še vedno niso zvišale ključne obrestne mere. Tako da zvišanja obrestnih mer ni za pričakovati v EU verjetno še nekaj let.

 

Možnosti