Vsa vprašanja in odgovori o zavarovanjih, bančništvu in elektriki na enem mestu

PRIMERJAJTE 10 dobaviteljev elektrike na varcuj24.si in privarčujte 100 EUR

Obresti na depozite bodo še naprej padale

TOREK, 11. november 2014

Obrestne mere se znižujejo že vse od leta 2008 naprej. Ob nastopu gospodarske krize so banke rabile denar in so bile pripravljene plačati visoke obrestne mere. V zadnjih letih nominalne obresti močno padajo. Žebelj v krsto visokim obrestim na depozite je letos zabila Evropska centralna banka (ECB). Z večkratnim znižanjem ključne obrestne mere je usmerila banke v nadaljnje zniževanje obrestnih mer. Edina dobra stvar za varčevalce je da inflacije, to je rasti cen skorajda ni. Posledično je realna donosnost depozitov skorajda na ravni leta 2008. To se bo tudi spremenilo saj bodo z deflacijo, to je padcem cen, ki jo imamo sedaj na letni ravni banke močno znižale obrestne mere. V Nemčiji se že v določenih primerih zaračunava za to, da se lahko ima depozit na banki.

Na Varčuj24 Blog smo pisali o razlogih zakaj se znižujejo obrestne mere na depozite v Sloveniji

In sicer zaradi slabe banke in dokapitalizacij državnih bank, kar je bankam zagotovilo likvidnost in sveža denarna sredstva. Potem zaradi likvidacije Probanke in Factor banke, ki sta ponujali visoke obrestne mere zaradi težav pri financiranju. Ter zaradi precej nižjih primerljivih obrestnih mer v državah, ki imajo evro kot plačilno sredstvo (EMU). Ter seveda zniževanja ključne obrestne mere s strani Evropske centralne banke. Ta dejavnik igra v zadnjih mesecih ključno vlogo zniževanja obrestnih mer na depozite. Varčuj24 Blog

V komentarju kje, kako in a se še naj varčuje v bankah smo pojasnili, da se trenutno še splača imeti depozit na banki

Odgovor je enostaven in jasen; Ja, ima smisel vezati denar v banki. Osnovni in največji razlog je, da tako kot obrestne mere na depozite pada tudi inflacija. Inflacija oziroma deflacija je cenovno gibanje nakupovalne košarice izdelkov in storitev. Inflacija pomeni rast cen, deflacija pa padec cen.

Konec leta 2008 je bila inflacija na letni ravni 2,1%, za depozit do 1 leta je bilo mogoče dobiti 4,4%. Realna donosnost je tako bila 2,3%. Konec leta 2011 je bila letna stopnje inflacije 2,0%, za depozit do 1 leta je bilo mogoče dobiti 2,3%. Realna donosnost depozita je bila tako 0,3%. Po zadnjih podatkih iz meseca oktobra je na letni ravni celo 0,1% deflacija, za depozit pa je mogoče dobiti 1,8%. Realna donosnost depozita je tako 1,9%. Tudi realno je bilo tako leto 2008 izjemno po donosnosti. Trenutno so kljub vedno nižjim obrestnim meram na depozite, realni donosi še vedno precej dobri, ker se stopnja inflacije sproti še bolj znižuje. 

Raiffeisen Bank in Nova Ljubljanska banka ponujata trenutno res minimalne obresti

Raiffeisen Bank je prva banka, ki je znižala obresti na depozite na skorajda nič. Trenutno ponuja za 1 letni depozit ob 6.000 evrih samo 0,25%, to je 14,8 evra obresti. Daleč za njo ne zaostaja niti NLB, ki ponuja 0,5%, to je 29,6 evra obresti. Raiffeisen Bank s tem seveda sporoča, da si ne želi denarja s strani depozitov. Potencialni razlogi so lahko cenejše zadolževanje preko matere (Raiffeisen International), kot so poročali mediji, da banka želi omejiti poslovanje na slovenskem trgu,... Pri NLB je osnovni razlog, da poteka proces prestrukturiranja banke. To v praksi pomeni, da bo banka zelo restriktivna pri odobritvni novih kreditov, ker poteka proces razdolževanja podjetij in prebivalstva pa tako ne rabi veliko denarja. Na drugi strani ima NLB veliko prednost, da je največja banka v Sloveniji. In prebivalstvo ima na primer 51% vsega denarja pri banki kar na računih (vloga na vpogled, avista vloga) za kar banka plačuje 0,01% obrestne mere. Tako dobiva banka praktično denar zastonj od svojih komitentov.

Najvišje obresti ponujajo hranilnice in manjše banke

Hranilnica Lon, Delavska hranilnica skupaj z nekaterimi manjšimi bankami kot je na primer Deželna banka Slovenije ponujajo najvišje obrestne mere. Trenutno so najboljše ponudbe za enoletni depozit ob 6.000 evrih pri 1,8%, to je 106,8 evra obresti. Razlika glede na Raiffeisen Bank in glede na NLB je očitna. In tudi v primeru, da niste komitent vam te banke ponujajo brezplačne depozitne račune. Tako da ni dodatnih stroškov.

Prva banka v Nemčiji že zaračunava negativno obrestno mero za depozit

Nemška banka Skatbank je prva, ki je začela zaračunavat negativne obresti na depozit. In sicer velja to za depozit preko 500.000 evrov. Negativna obrestna mera pa znaša 0,25% na letni ravni. Nemška centralna banka je pozvala banke, da naj še vedno spodbujajo varčevanje. Ampak tudi v primeru, da se bo še več bank odločilo za tak korak ne namerava sprejeti nobenih ukrepov glede tega. Po napovedih iz bančnih krogov v Nemčiji naj bi se na ta korak v prihodnosti odločilo še več nemških bank.

V Sloveniji lahko pričakujemo še naprej padanje obrestnih mer

Nekatere banke, kot prej omenjeni Raiffeisen Bank in NLB sta že močno znižali obrestne mere. Druge banke bodo prav tako zniževale obrestne mere. Razlike med ponujenimi obrestnimi merami na depozite in kredite po bankah se bodo še naprej močno razlikovale. Primerjava obresti na depozite in kredite se bo splačala. V primeru, da se načrtuje sklenitev depozita je na podlagi pričakovanega padanja obrestnih smiselno, da se depozit sklene čim prej.

 

Možnosti