Vsa vprašanja in odgovori o zavarovanjih, bančništvu in elektriki na enem mestu

PRIMERJAJTE 10 dobaviteljev elektrike na varcuj24.si in privarčujte 100 EUR

Slovenske banke se še vedno soočajo z velikimi izzivi

NEDELJA, 10. avgust 2014

Slovenski bančni sistem gre v zadnjih letih skozi velike težave. Od slabe banke, dokapitalizacij, likvidacije dveh bank in vsega drugega kaj gre zraven z bančno krizo.

Finančna kriza je udarila po bankah

Po letu 2008 se je vse spremenilo v Sloveniji. Predvsem za banke. Banke so rasle kot, da ne bi bilo jutri. In potem je prišla finančna kriza. Slaba posojila so se še posebej visoka v nepremičninskem sektorju, finančnih holdingih in v menedžerskih nakupih podjetij. Ker se je zdelo, da let debelih krav ne bo nikoli konec, so podjetja na veliko vlagala in pri tem prevzela veliko tveganj. Predvsem banke v državni lasti (tudi zaradi politike) so vlagale v številne projekte z vprašljimi načini odplačila. In slovenske banke so po letu 2008, edine še naprej kreditirale, ko so tuje banke praktično ustavile posojo denarja. In slaba posojila, so se kar stopnjevala.

Slaba banka je rešila NLB in NKBM

Država je uvedla slabo banko marca 2013. Slaba posojila od dveh največjih bank, NLB in NKBM, v nominalni vrednosti 3,5 milijarde evrov, so bile prenesene na slabo banko. Ta transakcija je bila izvedena v zameno za državno zajamčene obveznice v višini 1,6 mrd EUR, ki se lahko uporabljajo kot zavarovanje za sredstva Evropske centralne banke (ECB). Prenos slabih posojil iz tretje največje banke, Abanke na slabo banko, je še vedno na čakanju potrditve s strani Evropske komisije. To bi se naj zgodilo letos.

Probanka in Factor banka sta v procesu likvidacije

Dve majhni banki sta bili likvidirani in nacionalizirani v septembru 2013. Probanka in Factor banka sta imeli skupaj v trenutku likvidacije 4,5% tržni delež. Ocenjeni stroški za davkoplačevalce so 400 milijonov EUR. Do zaključka poslovanja obeh bank naj bi prišlo v letu 2016.

NLB in NKBM sta bili dokapitalzirani

Ob koncu leta 2013 je država investirala tudi v nov kapital v dve največji banki, v NLB 1,55 milijarde evrov in v NKBM 870.000.000 EUR. Tako je država del depozitov zamenjala v kapital.

Solventnost slovenskih bank se je zaradi slabe banke in dokapitalizacij povečala

Čeprav so opisani ukrepi rešili pomisleke glede kapitalske ustreznosti sistema, sistemska bančna kriza v Sloveniji še zdaleč ni rešena. Skupna posojila in terjatve bank so še vedno v strmem padajoči trendu, in neto finančni rezultat bančnega sektorja je negativni že več let (v obdobju od januarja do maja 2014 so imele banke 101 milijon evrov dobička). V zadnjih treh letih se je obseg posojil skrčil za 22%, samo v letu 2013 za 8,5%, kar dodaja svoj prispevej k začaranemu krogu med bančnim sektorjem in makroekonomsko šibkostjo države.

Stanje gospodarstva bo odločilo ali bo potrebna nadaljna pomoč bankam

Obnovitev sistema je zdaj odvisna od številnih kritičnih dejavnikov in gospodarska uspešnost je ena izmed najpomembnejših dejavnikov. Problemi iz preteklosti imajo visoko verjetnost, da se ponovij in sicer tako dolgo, kot bodo realni sektor in javne finance še vedno v stiski. Pozitivno je, da se je padanje BDP uzstavilo. Negativno je, da gre to izključno n račun izvoza. Tako, da so skoraj vsa podjetja, ki so vezana samo na domačo potrošnjo še naprej v težavah. In težave podjetij, obrnikov in gospodinjstev bodo še naprej težave bank.

 

Možnosti